Strokovnjak svetuje

SplošnoKako hranimo kurilno olje?Hramba kurilnega olja v stanovanjih in stanovanjskih hišah

Hramba ekstra lahkega kurilnega olja izven stanovanjskih hiš

Oprema rezervarjev in dovoda do gorilnika

Požarna varnost

Nasveti

Splošno

Ekstra lahko kurilno olje (ELKO, po standardu SIST 1011 označen s kratico KOEL) je proizvod, ki ga pridobivajo iz surove nafte in je namenjen kurjenju v napravah za pridobivanje toplote za ogrevanje. KOEL je zmes ogljikovodikov, kjer je približno 86% ogljika in 14% vodika. Predpisane lastnosti, ki vplivajo na kakovost, so prikazane
v tabeli:

Tabela: Predpisane lastnosti KOEL po SIST 1011

Preizkušana lastnost Enota Vrednost Preizkus po
Gostota pri 15°C kg/m3 ≤ 860 SIST ISO 3675ASTM D 4052
Kurilna vrednost (kurilnost) MJ/kg ≥ 42,6 DIN 51900-1,-2,-3ASTM D 4868
Plamenišče °C > 55 SIST ISO 2719
Kinematična viskoznost pri 20°C mm2/s 2,5 – 6,0 SIST ISO 3104
Temperatura tečenja °C ≤ -9 SIST ISO 3016
Destilacijski potek do 350°C,
vključno uparjeni volumski delež
% V/V ≤ 85 SIST ISO 3405
Koksni ostanek iz 10% V/V
destilacijskega ostanka
% m/m ≤ 0,15 SIST ISO 10370
Vsebnost žvepla % m/m ≤ 0,20 SIST ISO 4260SIST ISO 8754SIST DIN 51400-1,-7.
Vsebnost vode % m/m ≤ 0,20 DIN 51777-1ASTM D 1744
Vsebnost sedimentov mg/kg ≤ 30 DIN 51419
Pepel % m/m ≤ 0,01 ISO 6245
Korozivnost na baker (3h pri 50°C) 1 SIST ISO 2160

Opomba: Ob prodaji končnemu uporabniku mora kurilno olje ekstra lahko vsebovati najmanj 20 mg/l sredstva za označevanje, ki je rdeče barve.

Proizvajalec lahko kupcu na njegovo zahtevo predloži potrdilo o kakovosti. Za vas kot kupca so pomembne naslednje zahteve:
– kurilnost,

– vsebnost žvepla.

– temperatura tečenja.

Kurilnost goriva Hi je tista količina toplote, ki se sprosti pri popolnem zgorevanju goriva, pri tem pa odvzamemo iz dimnih plinov samo toliko toplote, da ne pride do kondenzacije vodne pare v dimnih plinih. Kurilnost pri KOEL mora biti večja kot 42,6 MJ/kg ali 36,2 MJ/l oziroma 10,08 kWh/l in spada med energente z najvišjo kurilnostjo na enoto volumna. Kadar uporabljamo KOEL v kondenzacijskih kotlih, je pomembno poznati podatek o zgorevalni toploti Hs. Ta označuje količino toplote, pridobljene pri popolnem zgorevanju. V takšnem primeru iz dimnih plinov pridobimo tudi del toplote s tem, da jih ohladimo vse do kondenzacije vodne pare v dimnih plinih. Pri KOEL je zgorevalna toplota od 6 do 6,5% višja od kurilnosti.

Vsebnost žvepla je pogojena s količino naravno kemijsko vezanega dela žvepla v ekstra lahkem kurilnem olju. V standardu SIST 1011 in Odredbi o kakovosti tekočih goriv glede vsebnosti žvepla, svinca in benzena (Ur.l.RS 8/95) je najvišja dovoljena količina žvepla 0,20%.

Temparatura tečenja nam pove, do katere temperature je gorivo še tekoče. Če je namreč kurilno olje izpostavljeno nizkim temperaturam, se prično izločati kristali parafina.
To temperaturo označuje Cloud Point (CP) oznaka in je po nemških DIN standardih £ +3°C, po slovenskem standardu ISO 3016 pa mora biti £ -9°C. Ta podatek je pomemben za transport in skladiščenje KOEL. V rafinerijah običajno dodajajo gorivu različne depresante (dodatke za izboljšanje nizkotemperaturne lastnosti KOEL). Priporočljivo je
nabavljati ekstra lahko kurilno olje v jesenskem in zimskem času, ko dobavitelji zagotavljajo gorivo s točko tečenja tudi do -25°C.

Kako hranimo kurilno olje ?

Kurilno olje ekstra lahko (KOEL) je gorljiva in eksplozivna tekočina in spada po stopnji nevarnosti požara v skupino AIII, ki dopušča dokaj enostavne varnostne ukrepe pri
skladiščenju. V Sloveniji je še vedno veljaven “Pravilnik o spravljanju in hrambi kurilnega olja” (Ur.l.SFRJ 45/67). Pravilnik uporablja za ekstra lahko kurilno olje izraz gopodinjsko olje, za vse ostale vrste olj, ki jih še lahko uporabljamo za kurjenje (mazut, diselsko gorivo itd.), pa uporablja izraz kurilno olje za centralno kurjavo in pogon.
“Pravilnik o tem, kako morajo biti zgrajena in opremljena skladišča ter transportne naprave za nevarne in škodljive snovi” (Ur.l. SRS št. 3/79), v nekaterih elementih dopolnjuje prej omenjeni pravilnik.

Poleg navedenih pravilnikov moramo pri skladiščenju upoštevati še občinske odloke. V Ljubljani je v veljavi “Odlok o varstvu virov pitne vode” (Ur. list SRS št.13/88), s katerimi so določeni varstveni pasovi, ukrepi in pogoji, med drugim tudi za skladišča KOEL do 5 m3, ki so jih lastniki in upravljalci obvezni prijaviti v evidenco skladišč pri pristojni Mestni geodetski upravi.

Glede protipožarne varnosti moramo upoštvati “Zakon o eksplozivnih snoveh, vnetljivih tekočinah, plinih ter o drugih nevarnih snoveh”(Ur. L. SRS št. 18/77), ki se delno nanaša tudi na hrambo kurilnega olja.

Hramba kurilnega olja v stanovanjih in stanovanjskih hišah

Stanovanja

V stanovanju lahko hranimo skupaj do 50 l ekstra lahkega kurilnega olja v posameznih posodah, ki ne smejo biti večje od 25 l. Posode morajo biti iz nelomljivega in za olje nepropustnega materiala, napolnjene do 95% prostornine. KOEL ne smemo hraniti v skupnih prostorih, na prehodih, stopniščih, hodnikih, nebivalnih podstrešjih in tam, kjer je
povečana nevarnost toplotnih vplivov.

Kleti in skupni prostori v pritličju

KOEL je dovoljeno hraniti le v tistih kleteh in pritličjih, kjer ni stanovanjskih prostorov, in to največ 200 l na stanovanje. Skladiščni prostor mora biti pregrajen s stenami iz nevnetljivega materiala, z vrati, odpornimi proti ognju na notranji strani, tako da ves prostor zdrži ogenj vsaj 2 uri. To velja tudi za tla, ki morajo biti narejena iz nevnetljivega materiala in za KOEL nepropustno. Olje mora biti v sodih iz jeklene pločevine ali iz drugega ustreznega materiala.

Skladiščni prostor, v katerem hranimo posode s kurilnim oljem, mora biti za olje nepropusten in mora imeti tako visok prag, da ne more priti do izlitja kurilnega olja iz
prostora. Če tega praga ni, je potrebno pod posodami izdelati betonsko korito, bazen, kovinsko ponev ali podobno, ki lahko sprejme vsebino posod, povečano za 10% prostornine. Urejeno mora biti prezračevanje prostora z odprtinami zavarovanimi z nerjavečo kovinsko mrežico gostote 33 očesc/cm2.

V kleteh in pritličjih stanovanjskih hiš z enim ali več stopnišči je dovoljena hramba celotne količine kurilnega olja za ogrevanje stanovanjskih prostorov, največ 2000 l, pri več stopniščih pa 2000 l na vsako stopnišče.

Za oba primera te točke velja pogoj, da v takem skladiščnem prostoru ne sme biti odprtin v kanalizacijo, odprtin za čiščenje dimnikov in drugih odprtin, kjer bi razlito olje lahko odtekalo. V prostoru je prepovedano skladiščenje drugih nevarnih, vnetljivih in eksplozivnih snovi.

Stanovanjske hiše z največ štirimi stanovanji

KOEL je dovoljeno hraniti v kleteh in pritličnih prostorih, ki niso namenjeni stanovanju, v posodah, sodih in rezervarjih v količini največ 500 l kurilnega olja na eno stanovanje. Sodi in rezervarji morajo imeti ustrezne naprave za polnjenje in praznjenje in morajo biti utrjeni.

Skladiščni rezervarji v stavbi uporabnika

Skladiščni rezervarji smejo biti v stavbi uporabnika samo, če ni možnosti za drugačen način skladiščenja. Celotna prostornina rezervarjev ne sme presegati 30 m3 kurilnega
olja. Prostor mora imeti direkten izhod na prosto, od sosednjih prostorov in kurilnice pa mora biti vertikalno in horizontalno ločen in zavarovan pred požarom. Prostor mora biti zgrajen za olje nepropustno. Prostori morajo biti, če je to le mogoče, obrnjeni proti ulici ali dvorišču.

cisterna v stanovanjski hisi
cisterna v hisi_odmiki
Hramba ekstra lahkega kurilnega olja izven stanovanjskih
hiš
Skladiščenje do 1000 litrov

Izven stanovanjskih hiš je v skladiščih z ločenimi prostori mogoče skladiščiti do 1000 litrov KOEL na eno stanovanje, in sicer v sodih do 200 l ali v cisternah iz najmanj 2 mm debele pločevine. Ti prostori pa morajo biti minimalno 5 m oddaljeni od vseh drugih objektov. Prostor mora biti ograjen s stenami iz ognjevzdržnega materiala, tla in stene morajo biti izdelane tako, da so za olje nepropustna.

Skladiščenje večjih količin KOEL

Hramba KOEL izven stanovanjskih hiš v količinah nad 1000 l je podrobno določena v tč. 2. “Pravilnika o spravljanju in hrambi kurilnega olja”. Olje hranimo v rezervarjih, ki so
lahko izdelani iz jeklene pločevine, s steklenimi vlakni ojačanega poliestra in umetnih snovi (polietilena, poliamida). Rezervar naj bo postavljen na primernem kraju, po možnosti čim bližje cesti, da je možen enostaven dostop dostavne avtomobilske cisterne (do 20 m).

Velikost rezervarja je določena s projektom glede na predvideno porabo goriva v kurilni sezoni. Velikost rezervarja pa je lahko manjša, vendar ne manj kot za tritedensko zalogo. Rezervarji so lahko:

• vkopani v zemljo z dvojno steno – dvoplaščne izvedbe,

• nameščeni v betonski jami – izvedbe z enojno steno,

• polvkopani,

• nadzemni,

• nameščeni na drug ustrezen način, če jih odobri pristojni upravni organ na osnovi potrjene tehnične dokumentacije in ustreznih soglasij.

V gospodinjstvih skladiščimo ekstra lahko kurilno olje izven objektov večinoma na prva dva načina.

Rezervarji vkopani direktno v zemljo

Rezervarji, ki so vkopani direktno v zemljo, morajo imeti dvojno steno. Posebnost dvoplaščne izvedbe rezervarja je, da mora biti opremljen s kontrolno napravo, ki z zvočnim ali optičnim signalom opozori na iztekanje KOEL zaradi netesnosti. Zgornji rob vkopanega rezervarja mora biti 1 m pod površino zemljišča ter 2 m oddaljen od zunanjega zidu zgradbe, v kateri je kotlovnica, sosednje stavbe, vodovoda in plinovoda. Čez vkopani rezervar ne smejo biti speljane poti, po katerih poteka promet vozil. Če se to zgodi, mora imeti pokrov potrebno nosilnost, ki je ugotovljena z izračunom. Rezervar mora biti položen v zemljo tako, da je ta nagnjen proti kontrolnemu jašku z 1% vzdolžnim naklonom. Okrog rezervarja moramo nasuti najmanj 20 cm debelo plast drobnega peska. Pred vkopavanjem in korozijsko zaščito, mora biti rezervar komisijsko pregledan in preizkušen na nepropustnost z vodnim pritiskom 1–2 kp/cm2. Zapisnik mora investitor hraniti do ponovnega pregleda, ko je ta potreben. Nad pokrovom rezervarja mora biti jašek s pokrovom, ki je izdelan tako, da vanj ne vdira voda. Če je v globini, kamor je rezervar položen, talna voda, ga je potrebno ustrezno zasidrati in obtežiti, da preprečimo njegov dvig, kadar je prazen. Pri tem moramo upoštevati faktor varnosti 1,3.

cisterna vkopana v zemljo
vkopana cisterna_odmiki
Rezervar položen v betonsko jamoRezervar je izdelan iz jeklene pločevine ali umetne snovi v enostenski izvedbi in položen z naklonom 1% proti jašku v betonski jami, ki mora imeti zračenje. Biti mora za olje neprepustna in brez odprtin, skozi katere bi lahko olje odtekalo v zemljo ali kanalizacijo. Betonska jama mora imeti dve odprtini, eno za polnjenje in drugo za dostop k rezervarju, ki morata biti zaprti z dvojnim pokrovom velikosti 60 × 60 cm.
cisterna v betonski jami
Oprema rezervarjev in dovoda do gorilnika

Rezervarji morajo imeti naslednje priključke in naprave:

• priključek za polnjenje cisterne dimenzije DN 80 (na
slikah označen z B),

• odzračevalno – odušno cev DN 50 s kapo in mrežico, ki mora biti speljana na prosto do višine 2,5 m od tal (C),

• priključek za praznjenje in čiščenje cisterne (L),

• napravo za merjenje nivoja (E),

• omejevalnik polnjenja, ki onemogoča prelivanje goriva oz. polnjenje na največ 95% prostornine rezervarja (D),

• bakrene cevi za povezavo z gorilnikom,

• sesalni koš – grobi filter za olje z mrežico in protipovratnim ventilom, sesalni koš je potrebno namestiti najmanj 5 cm nad dnom rezervarja,

• fini filter na dovodni cevi pred gorilnikom, običajno skupaj z zapornim ventilom ali s hitrim zapornim ventilom za primer požara. Vsi prehodi cevi od rezervarja do gorilnika morajo biti za olje nepropustni.

Požarna varnost

V skladiščnem prostoru, kjer hranimo količine olja od 1000 do 5000 l, je potrebno imeti za začetno gašenje požara dva ročna gasilna aparata s suhim prahom. V kotlovnici mora biti
nameščena najmanj ena naprava za začetno gašenje požara s suhim prahom ter zaboj z 0,25 m3 peska in lopato.

Nasveti

Da pri kurjenju z ekstra lahkim kurilnim oljem ne bi prihajalo do težav, upoštevajte naslednje:

Med dvema kurilnima sezonama morate posvetiti pozornost rednemu vzdrževanju gorilnika in napeljavi do njega.

Gorilnik se praviloma nastavi enkrat letno, ob koncu kurilne sezone. Sistem se lahko čisti tudi med kurilno sezono. Čiščenje je potrebno opraviti iz dveh razlogov. Prvi je ta, da odstranimo nečistoče, ki se kot prašni delci nahajajo v kurilnem olju, drugi razlog pa je ta, da z nastavitvijo gorilnika namestimo optimalne nastavitve porabe kurjave, tako da se vam ta vložek servisa v celoti povrne prej kot v eni kurilni sezoni.

Pri nastavitvi in čiščenju gorilnika gre za to, da se zagotovi čim boljši dostop zraka v kurišče. S tem zagotovimo, da bo šoba kurilno olje optimalno razpršila. V kolikor gorilnik ni nastavljen se poslabša izgorevanje, poveča se poraba, pojavi se sajavost in zamaščenost kurišča in gorilnika. Ob tem se v prostoru pojavi smrad. Zato se servisno čiščenje gorilnika priporoča vsako leto.

Na dnu rezervarja se postopoma nabira drobna umazanija, mulj in morebitna kondenzna voda, ki lahko sčasoma doseže višino sesalnega koša, zato moramo rezervar občasno
očistiti. Priporočamo čiščenje najkasneje vsakih 5 let. Čiščenje naj vedno opravlja strokovno usposobljen izvajalec, ki bo ostanke tudi odpeljal in jih neškodljivo za okolje
uničil.

Pri rezervarjih, ki so vkopani ali nameščeni v betonskih jamah, so vstopni in kontrolni jaški šibka točka, kjer lahko pride do podhladitve in do izločanja parafina. Zato moramo
pokrove izvesti dvojno ali pa jih ustrezno toplotno izolirati.

Izogibajmo se dolgih napeljav med rezervarjem in gorilnikom. Pri izjemno dolgih povezavah uporabimo jeklene ali aluminjaste cevi, ki so primerne za izdelavo takih cevovodov.

Ne uporabljajmo rezervarjev in posod za skladiščenje KOEL, ki nimajo pismenih spričeval in preizkusov. Izdelavo rezervarja na licu mesta zaupajmo vedno strokovno usposobljenemu izvajalcu, kar naj dokaže z ustreznimi dokumenti.

Kontakt

kontakt


Strokovno svetovanje